Jure Čebokli je direktor Zavoda za šport Jesenice. Mandat je nastopil 1. novembra 2023, pred tem je bil profesor športne vzgoje na osnovni šoli Josipa Plemlja na Bledu. Šest, oziroma sedem let je bil reševalec iz vode na Letnem kopališču na Ukovi in sicer v letih med 2010 in 2017, ko je bil še študent.
V vmesnem času je diplomiral in magistriral. Vedel je, da obstaja razpis za direktorja Zavoda za šport in se odločil za kandidaturo. Vedel je tudi, da ima nekaj protikandidatov, vendar ga to ni ustavilo in na koncu je občinski svet izglasoval za mesto direktorja prav njega.
Dober dan, gospod Čebokli. Bi za začetek bralcem povedali kaj več o sebi?
Ste vi v uvodu zastavili kar dobro. Sicer pa sem star 36 let, oče dveh otrok. Aktiven plavalec sem bil 9 let, plaval sem na 50 in 100 metrov prsno ter kravl.
Ste pred nastopom funkcije vedeli, kaj vas čaka v vlogi direktorja Zavoda za šport Jesenice (v nadaljevanju ZŠJ, op. p.)?
Ne, nisem si predstavljal. Delo na ZŠJ mi je bilo sicer poznano, vendar pa si stvari, s katerimi sem se spopadal v prvem letu mojega mandata, zares nisem predstavljal. Na svoji funkciji formalno odgovarjam Občini Jesenice kot ustanovitelju, pa seveda tudi svetu zavoda. Vir financiranja za ZŠJ je občina. Na ZŠJ vsako leto pripravimo načrt, potem pa je odvisno, ali je v občinskem svetu potrjen. V politične razmere se ne želim vmešavati, delo občinarjev je javnosti dostopno. Vsak si lahko ustvari svoje mnenje.
Drži. Se motim v ugotovitvi, da se v zadnjem času ne ubadate s prav dosti investicijami v jeseniško športno infrastrukturo?
No, nekaj malega se vlaga. Gotovo bova govorila tudi o tem. Je pa res, da se v glavnem v zadnjem času ukvarjamo pretežno z vzdrževanjem.
Kaj pa bi bila po vašem mnenju najnujnejša investicija v jeseniško športno infrastrukturo?
Po mojem mnenju bi bila največja in najbolj potrebna investicija v bazen. Smatram, da je na Ukovi odlična lokacija, ljudje so je vajeni, veliko je tam sonca. Vem, da so bile v preteklosti tudi debate, da bi se morda mestni bazen lahko premaknilo kam drugam.
Sam bazen je saniran in je varen. Je pa dotrajan in zastarel, potrebna je obnova strojnice. Rad bi povedal še, da stolpa ne bi pod nobenim pogojem podiral, tudi take ideje so krožile. Gre za edini skakalni stolp v Sloveniji.
Z ureditvijo bazena in teh zadev bi lahko na Jesenice pripeljali novo prireditev, to pa je v tem zaspanem in degradiranem okolju lahko samo dobrodošlo; govorim recimo o državnem prvenstvu v skokih v vodo, ta športna panoga je celo olimpijska. Tudi kake komercialne prireditve bi lahko pripeljali na Ukovo. Recimo ena taka na pamet mi pade Red Bull Flugtag, če jo kdo pozna.
Bi pa ločil bazen. Tam, kjer je recimo globina 5 metrov, bi ostal en bazen. Drugi, ločeni del, bi predstavljal bazen z enim in dvema metroma globine.
Do bazenov in plavanja imate verjetno poseben odnos.
Moji plavalni začetki, če tako rečem, segajo v leto 1995, ko sem začel tekmovati v takratnem jeseniškem plavalnem klubu. To je trajalo do leta 2003. Potem sem se udejstvoval tudi kot učitelj plavanja. Zdaj trenutno sem hkrati – poleg seveda funkcije direktorja Zavoda za šport Jesenice – tudi trener plavanja v radovljiškem plavalnem klubu. Moram reči, da – kar se tiče bazena – dobro poznam razmere v Radovljici in na Jesenicah.
Bazen na Jesenicah je energetsko izredno neučinkovit. Kubikaža je v primerjavi z radovljiškim bazenom še enkrat večja. Na Jesenicah izgubo vode nadomeščamo z mrzlo vodo, v Radovljici pa se izgubljena voda prefiltrira in vrne v bazen. Na Ukovi je pač izgubljena voda zares izgubljena voda. Jo pa večkrat dnevno kontroliramo. Občasno se zgodi, da je motna; do tega pride zaradi različnih faktorjev, recimo zaradi sončnih krem, nehigiene in podobno.
Kakšna pa je potem kvaliteta vode, kadar je motna?
Do sedaj je bilo vedno tako, da je bila voda še primerna za kopanje. Nas kar obiščejo inšpekcijske službe. Teoretično bi se seveda lahko zgodilo, da bi zaradi neprimernosti kopalne vode, inšpekcija kopališče zaprla. Za tako količino vode in kopalcev, kot jih imamo na Ukovi, je sistem filtriranja popolnoma zastarel.
Kolikor smo iskali rešitve, bi samo prenova sistema filtriranja stala tam nekje okrog 300 000 evrov.
Ni pa na bazenu edini faktor za prijetno počutje kakovost plavalne vode.
Seveda ne. Vsako leto je treba barvati školjko, urejati sanitarije, garderobe in tako naprej. Če bi bilo samo nebo meja, potem bi bila prenova bazena v tem trenutku vredna približno 5 milijonov evrov. Tega denarja seveda ni na vidiku, vsaj trenutno ne. V okviru svojih sredstev, torej sredstev, ki jih odobri občinski svet za delovanje ZŠJ, bomo pač zadeve še naprej flikali. Kako pa pride do odločitev na občinskem svetu, kako se odloča politika, na to pa seveda sam kot direktor nimam prevelikega vpliva.
Dotakniva se zdaj naslednjega perečega problema jeseniške športne infrastrukture – Športne dvorane Podmežakla.Tudi prenova dvorane v jeseniški javnosti dviga precej prahu. Kako je s tem?
Ja, zavedam se, da morebitna prenova dviga precej prahu. V dvorani bi bilo potrebno prenoviti strojnico, strojne napeljave, betonsko ploščo, zamenjati ogrado. Govorim o hokejski ogradi, tako imenovani bandi. Potrebno bi bilo kupiti nov stroj za pripravo ledu, po domače povedano rolbo.
Zakaj se te stvari niso izvedle pred dobrimi desetimi leti, ko je bila dvorana temeljito prenovljena?
Takrat je bila dvorana prenovljena za potrebe evropskega košarkarskega prvenstva. Nihče takrat ni mislil na potrebo po prenovi ledene ploskve, ta seveda za košarko ni potrebna. Tedanja prenova je bila namenski projekt za evropsko prvenstvo v košarki, tako da so nekatere stvari ostale za prihodnost in lokalno skupnost. Zdaj je minilo še več kot deset let in nekoč se bo teh stvari treba polotiti.
Koliko pa bi to vse stalo v skladu z izračuni in projektom, ki ste ga pripravili?
Maja meseca lani, se pravi 2024, je tak projekt stal približno 3.300.000 evrov. Zdaj bi rekel, da je sigurno vreden že 3 milijone in pol; dlje kot bomo čakali, višja bo ta vsota. Razpis, ki je dvignil toliko prahu na Jesenicah – in ga še vedno dviga – je bil meseca maja lani. Nanj se zaradi zapletov v lokalni politiki nismo prijavili, pa se je del sredstev, ki bi jih lahko dobili, preusmeril v druge centre, v tem primeru na Bled in v Maribor.
Strojnica je bila postavljena leta 1964 in zavedati se moramo, da ni vprašanje ali bo spet prišlo do izpustov nevarnega plina, ampak kdaj bo prišlo do njih. Imeli smo že tak primer. Dvorano smo morali izprazniti, otroci v tistih dneh niso imeli treningov, tekem ni bilo nobenih, k sreči pa smo poškodbe lahko sanirali. Vendar, kakor pravim, ni vprašanje ali se bo spet zgodilo, pač pa – kdaj se bo zgodilo.
Ampak kako se potem sedaj upravlja dvorana, kako gre s temi stvarmi?
Vzdrževanje poteka vsakodnevno. Glede na dotrajanost napeljave in dvorane, pa bi ocenil, da je vse skupaj pravzaprav v razmeroma odličnem stanju.
Sledite napredku Nogometnega kluba Jesenice? Ta je v zadnjih letih močno napredoval, njihove napovedi pa so še bolj smele.
S ponosom spremljamo rezultate nogometnega kluba Jesenice. Zavedamo se tudi, da bi ob prehodu v višjo ligo pri licenciranju naleteli na dodatne zahteve in sicer v zvezi s travnato površino, z reflektorji in podobno. Reflektorji bi bili pravzaprav pogoj za nastopanje v drugi slovenski nogometni ligi. Potem bi bilo potrebno urediti dodatne tribune, kapacitete, lahko so sicer montažne, potrebno bi bilo poskrbeti za tako imenovane VIP tribune. Od Nogometne zveze Slovenije smo pridobili vse podatke, kakšne so zahteve za tekmovanje članske ekipe v drugi SNL.
Te stvari dobro poznamo.
Pa ostale kapacitete v športnem parku Podmežaklo?
Prav tako velja, da gre večinoma le za sprotno vzdrževanje. Dobro, prav pred kratkim smo zamenjali vse štiri table s koši na zunanjem košarkarskem igrišču pred samo dvorano. Bo pa recimo balinarski klub v Bazi, ki tudi sodi pod naše okrilje, v kratkem praznoval 70 let obstoja. Tam smo v zadnjih letih uredili marsikaj. Dalje – kegljaški klub je zelo aktiven. Pravzaprav je dvorana za kegljanje polna vsak dan. Steze smo prenovili, postrojenje vzdržujemo, je kakršno je. Štiri proge so v dvorani, vsaka zahteva vložek nekaj tisoč evrov. Postrojenje je staro in dotrajano, datira v 90-ta leta prejšnjega stoletja. Morda se to v primerjavi z dvorano in kopališčem ne sliši prav grozno, a vseeno je staro več, kakor trideset let.
Zavod za šport skrbi tudi za plezalno steno. Imam občutek, da se včasih ustvarja vtis, da je zaprta.
Plezalna stena ni zaprta, je pa objekt izredno energetsko potraten. Imamo ventilatorje, ki v zimskem času pihajo toploto pravzaprav naravnost v zrak. Kdaj bomo uredili to?
Skrbimo tudi za trim stezo. Redno jo obnavljamo, kolikor je v naših močeh. Sicer bi rekel, da trim steza sama ne zahteva kakšnih večjih investicij, je pa po mojih podatkih kar solidno obiskana.
Naslednja stvar, za katero skrbimo, je ferata Dobršnik. Tam je za za peš pot potrebnega nekaj vzdrževanja. Jeklenice je potrebno ustrezno vzdrževati, za taka dela je potrebno najeti usposobljene službe. Sicer pa se tam uporabniki gibajo na lastno odgovornost. Na to opozarjajo tudi table. Ferato Dobršnik lahko uporablja vsak.
Na novo smo spet začeli vzpostavljati rekreacijski center Kres. Tam smo postavili dva koša za košarko, začrtali igrišča za košarko in tenis.
Skrbimo tudi za igrišče na Blejski dobravi.
Kar pa se tiče projektov za naprej, imamo pripravljene tudi načrte in nekatere projekte. V sodelovanju z občino bomo videli, kako bo z le-temi.
Videti je, da imate kar polne roke dela s športno infrastrukturo v mestu.
Ne samo s tem. Na ZŠJ smo zadolženi tudi za postavljanje prireditvenih prostorov v občini:
šotorov, odrov, miz, klopi in stolov, stojnic in tako naprej. Kar se tiče Jožefovega sejma, smo prireditelji mi, torej Zavod za šport Jesenice. Enako velja za pomladni tek. Tudi Veseli december je v naši domeni, organiziramo ga mi, skrbimo za infrastrukturo in za ves program.
Pred kratkim pa ste na Zavodu za šport dobili tudi nov traktor.
Ja, s traktorjem bi se radi kar malce pohvalili. V letu 2025 bi radi zanj kupili še kak priključek, ampak že zdaj lahko traktor uporabimo za pluženje, posipanje peska in soli, raztros gumijastega granulata na umetnem nogometnem igrišču, za posipanje mivke za utrjevanje nogometnega igrišča, ki preprečuje, da bi se naredilo blato in podobne stvari. Traktor smo res potrebovali in nam pride zelo prav.
Zdi se, da imate na Zavodu za šport Jesenice kar polne roke dela …
Če seštejem vse povedano doslej, bi rad tudi s tem intervjujem pokazal, da na Zavodu za šport ne ležimo cele dneve, ampak pošteno delamo. Za vzdrževanje vseh kapacitet, ki sem jih omenil, je potrebno kar precej dela in nenazadnje tudi sredstev. Za vse skupaj in za izvedbo mnogih programov, ki jih ponujamo, skrbi 19 ljudi.
Pa še to: v letu 2025 nameravamo zaposliti dva dodatna vzdrževalca. Posebej poleti se pojavljajo problemi, saj se hkrati ubadamo s košnjo, tudi skozi poletje potekajo dejavnosti v ledeni dvorani, ko moramo imeti prisotnega rolbista, potrebno je urejati nogometno igrišče, vzdrževalci morajo biti na voljo za bazen, košnja se ponavlja, pa potem Dobršnik in Blejska dobrava, Kres … Pogosto se znajdemo v kadrovski stiski, ko pridejo dopusti, če gre kdo od fantov na bolniško ipd. Zaradi tega bi bilo primerno, da si dobimo še nekaj dodatnih moči.
V katerem delu pa ste doslej kot direktor najbolj uživali?
Zelo se počutim zadovoljnega, kadar imamo kaj novega. Recimo po obnovi kegljišča, sem bil zelo, zelo srečen, takrat se počutim res koristnega. Najbolj pa me frustrira pomanjkanje finančnih sredstev. Marsikaj bi lahko naredili, pa imamo preprosto zvezane roke.
Za konec bi morda bralce tega intervjuja rad opozoril na novo spletno stran, pred kratkim smo jo prenovili. No pa saj na njej trenutno tudi berete ta intervju. Sicer pa smo prisotni tudi na spletnih družabnih omrežjih. Bi pa povedal, da težko spremljam prepire pod našimi vpisi. Menim, da navajamo samo dejstva, mesta za izmenjavo mnenj so nekje druge. Pogosto so tudi politično obarvana. Menim, da bi te stvari morali razrešiti politiki na njihovih mestih, na njihovih platformah, na njihovih profilih, če jih že želijo takole javno.
Ne glede na vse skupaj, se bomo mi še naprej trudili, da zadeve v skladu z možnostmi, ki nam jih omogočajo prav oni, uredimo po najboljših močeh.
OPOMBA: direktor Zavoda za šport Jesenice si je v družbi vodje vzdrževanja pri ZŠJ ter spodaj podpisanega pred dnevi ogledal, kako poteka prenova blejske hokejske dvorane. Ob tem je na plano pricurljala tudi informacija, da so “Blejci” k ogledu in klepetu povabili tudi jeseniške občinske svetnike, vendar odziva – z dvema izjemama – ni bilo …
Avtor pogovora: Marko LUKAN
