Foto arhiv

ZAPIS OKROGLE MIZE: »VZGOJA MLADIH ŠPORTNIKOV«

Dvorana UE Jesenice 17.11.2008/ ob 18.30

 

Udeleženci (skupaj 52): Peter Boškin, Branko Bergant, Srečko Korbar, Jože Kosič, Franci Bizjak, Renato Vezzosi, Bojan Grzetič, Ivo Jan, Matej Poljanšek, Neboša Šmitran, Tomaž Majer, Dušan Dragosavac, Borut Margole, Bojana Martinčič, Marija Trobec, Aleš Petrovčič, Gorazd Rekelj, Dejan Čopič, Nejc Iskra, Majda Reberšak Iskra, Nedim Omanovič, Dario Railič, Peter Končnik, Aljoša Žnidar, Damjan Legat, Primož Bohinc, Lidija Dornig, Boštjan Modrian, Mojca Ferk, Drago Mlinarec, Mitja Lasnik, Klemen Rotar, Rajko Peternel, Janez Slevec, Aleš Gregorič, Jani Gregorič, Tatjana Birk, Jaka Kolbl, Jurij Golanda, Adis Hodžič, Gregor Kraiger, Diana Šebat, Milomir Kondič, Marko Sušnik, Sead Mujič, Haris Hatič, Rok Pekolj, Romana Muhar, Janko Meglič, Viktor Krevsel, Gaber Šorn, Branko Jeršin

Povod za sklic - okrogle mize je bil izid knjige mag. Vikija Krevsla Vzgoja mladih športnikov (založba Forma 7), namen pa po predstavitvi knjige in uvodnem predavanju mag. Vikija Krevsla z izmenjavo mnenj trenerjev, športnih pedagogov, športnih delavcev in staršev osvetliti probleme in dileme, ki nastajajo pri vzgoji mladih športnikov.
Predstavitev mag. Viktorja Krevsla je v uvodnem nagovoru opravil Brane Jeršin (Zavod za šport Jesenice in Športna zveza Jesenice).

Viki Krevsel je na njemu svojstven način opisal pot nastanka knjige, izpostavil namen knjige. Poudaril je, da je vzgoja mladih športnikov umetnost, ki jo je težko obvladati, predvsem pa v raznolikosti in velikem razponu športnega področja ni mogoče uporabljati enega recepta vzgoje. Zato je bil njegov namen predvsem opozoriti na kaj je potrebno biti pozoren, kaj je potrebno upoštevati pri delu z mladimi športniki. Knjiga ima deset tematskih sklopov:

  1. Športna vzgoja mladih
  2. Igra kot sredstvo vzgoje
  3. Vzgoja športnikov sodobnega profila
  4. Talentiranost v vzgoji
  5. Lepota v vzgoji
  6. Ljubezen v vzgoji
  7. Pojavi nasilja v vzgoji
  8. Sovraštvo in vzgoja
  9. Igra v vzgoji
  10. Estetika v športu

Mag. Krevsel je pri svojem izvajanju slikovito, tudi na primerih iz svoje bogate trenersko - pedagoške prakse izpostavil nekaj vročih tem za kasnejši razgovor.
Na zadnji platnici knjige je zapisal: »Pomembno je dojeti, da je ljubezen do športa nekaj najlepšega, kar se človeku lahko pripeti.« In v slogu tega citata je tudi izpeljal svoje uvodno predavanje.

Moderator okrogle mize Brane Jeršin je za ogrevanje in izziv udeležencem izpostavil nekaj trditev:

  • Nekoč je bil šport dobrina dostopna vsem. Večina starejših generacij športnikov se je imela možnost neke splošne vadbe v rosni mladosti (TVD Partizani - mag. Krevsel je izpostavil tudi Sokole v obdobju pred drugo svetovno vojno), nato pa preko poizkusov različnih športnih zvrsti najti tisto pravo v kateri smo doživljali uspehe in radosti.
  • Danes TV, video, računalnik postajajo središče zanimanja naših otrok; starši so preobremenjeni s službo, delovne obveznosti so razpotegnjene čez ves dan v pomanjkanju časa celo spodbujajo sedenje pred računalniki in TV ekrani, za športno dejavnost otrok in družine ostane malo časa in srečni so tisti, ki imajo možnost koristiti babi-deda servis.
  • Vprašanje motivacije staršev za vključevanje otrok v proces treniranja (ali je motiv otroka omogočiti prijetno, zdravo, razgibano preživljanje prostega časa; ali je motiv otroku ponuditi možnost uspeha na nekem področju; ali je motiv otroka vključiti v nek proces treniranja z ciljem preko otroka izživeti svoje ambicije, ali otroku postavljati za cilj uspeti za vsako ceno saj si boš s tem zagotovil eksistenco)
  • kako se otrok navduši za športno panogo (zato ker spremlja tekmovanja po TV, ali zato ker mu starši znajo predstaviti posamezne športne panoge in mu dopovedati, da je ukvarjanje s športom nekaj lepega, koristnega, ali pa je v ozadju siljenje v nekaj kar je bilo nekoč staršem velika želja pa jim ni uspelo.
  • kaj pa vprašanje sposobnosti otrok in kritičnosti do sposobnosti svojih otrok
  • in končno tudi dilem in motivi trenerjev, vzgojiteljev (ljubezen do športa, veselje do dela z mladimi, materialni vidik, moralne in pedagoške vrednote, vzgled za mlade športnike)
  • materialna vlaganja staršev (plačevanje vadnine, plačevanje stroškov tekmovanj, nakup opreme) posledično miselnost staršev, da zaradi svojega materialnega vložka imajo pravico vmešavanja v delo trenerjev, organizacijo kluba, vodenje.
  • odnosi v trikotniku starši - trener - mladi športnik (medsebojno spoštovanje, reševanje konfliktnih situacij, poizkusi vplivanja na trenerja, diskreditacija trenerja)

Gaber Šorn (Zavod za šport Jesenice) je dodatno še izpostavil probleme, ki jih opaža z obdelavo prijav društev in klubov na javni razpis za program športa v Občini Jesenice.

  • opaža se zmanjševanje udeležencev v klubskih programih (interesna športna vzgoja, otroci usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport)
  • tradicionalni športi v občini (hokej, nogomet, košarka, odbojka itd.) je število otrok vključene v programe konstantno, pada pa število mladih tekmovalcev v smučanju (slabe zime, velika vlaganja staršev), ter športih, ki zahtevajo več sredstev.
  • v programih nekaterih klubov bo potrebno razmisliti o modernejši - privlačnejši obliki, ki bo zanimiva za mlade.
  • društva se v veliki večini srečujejo s pomanjkanjem kadra tako za delo na strokovnem področju (trenerji), kot organizacijskem (vodstva klubov)

Iz bogate razprave, ki je sledila povzemamo:

  • občutek da je država dvignila roke od amaterskega športa, nogometni trenerji sprašujejo zakaj je temu tako. Nogomet se igra v različnih letnih časih (včasih v blatu in slabih vremenskih razmerah). Nogometaši so kljub prizadevanjih za boljše pogoje dela (umetna trava, razsvetljava pomožnega igrišča) še vedno ne zadovoljni s pogoji, ki jih imajo za treninge. Za zimske treninge potrebujejo tudi telovadnice, ki pa so se v zadnjem času nenormalno podražile. Sprašujejo se, zakaj ni na okrogli mizi nikogar iz občinske uprave. Drage najemnine objektov so gotovo problem, na katerega lahko odgovorijo le predstavniki občine.
  • politiki se s športom ukvarjajo le za potrebe lastne promocije, malo pa je narejenega na ustrezni športu prijazni zakonodaji
  • šole se vedno manj ukvarjajo z motiviranjem svojih učencev za športne dejavnosti, interesnih dejavnosti v povezavi z društvi je premalo, poleg tega pa je premalo tudi ur športne vzgoje
  • odnos šole in športa je prav gotovo pomembna komponenta, profesorji športne vzgoje pa se srečujejo s številnimi problemi (od izogibanja otrok športni vadbi, eno stransko usmerjenost otrok v določeno športno panogo, slabe gibalne sposobnosti otrok, vedno večja individualnost - nesposobnost otrok za delo v skupini itd.). Vplivi razvad (tv, video računalniki) imajo velik vpliv, kritičen je tudi vpliv drugih faktorjev (nezdrava prehrana, uživanje alkohola, drog, kajenje) in če ne bo prišlo do spremembe v razmišljanju celotne populacije (od staršev do otrok) nam grozi prava narodna katastrofa.
  • Šport pa bo tonil v povprečje. Nujna je tudi sprememba Zakona o športu in Nacionalnega programa športa na ravni države.
  • koriščenje narave za športne in rekreativne dejavnosti (če se mladi že ukvarjajo s športom se raje v notranjih prostorih, fitnesih)
  • Jeseniška gimnazija ima že peto leto športni oddelek, kar je gotovo zelo pozitivno. Vzpostavljen je most med šolo in športom. Imajo pa še veliko rezerve v sodelovanju s trenerji v klubih (dodatna ura vadbe perspektivnih športnikov v šoli v okviru športnega oddelka) , hokejistom že omogočajo v sodelovanju s HD mladi Jesenice dodatno uro treninga na teden, želijo pa si še več konkretnega sodelovanja s klubi, ki imajo dijake v športnem razredu.
  • Da je manj otrok v športnih programih je ugotovitev, ki nas upravičeno zaskrbljuje, obenem pa se postavi lahko tudi vprašanje: ali društva ponujajo dovolj zanimive in kvalitetne programe, morda pa bi morali razmišljati tudi v smeri izboljšanja ponudbe in kvalitete
  • Starši so prvi poklicani za vzgojo svojih otrok, pa imajo dovolj možnosti za pridobitev osnovnih znanj za to (morda kaj ukreniti v zvezi z izobraževanjem mladih staršev)
  • Trenerji se srečujemo z različnimi ekstremi. Dve skrajnosti: otrok v prvih letih življenja zavit v vato (vsi skrbijo in pazijo nanj, ko pride v šolo je zato plašen, nepripravljen na življenje v skupini), takšen bo imel težave tudi v športni skupini, drugi ekstrem pa otrok je zgodaj prepuščen ulici, nima prave vzgoje, je pripravljen na agresijo. Oba ekstrema sta običajno za šport izgubljena, prvi bo odnehal zaradi plašnosti, drugi pa se v skupini ne bo znašel zaradi svoje agresivnosti in se bo raje vrnil na ulico. Torej je umetnost imeti pravo mero pri vzgoji
  • Eden od staršev je g. Krevslju postavil zanimivo vprašanje: Kje je meja med bojevništvom in agresijo (odgovor: v spoštovanju načel športnega boja, kar mora biti temeljno vodilo pri delu trenerjev !)
  • Kdaj otroka vključiti v tekmovalni proces na podlagi velike količine treninga, izkušnje kažejo, da so mnogi mladi športniki, ki so cicibanskih in pionirskih kategorijah zmagovali, kmalu izginili iz prizorišč (zelo malo je vrhunskih športnikov, ki so zmagovali od zgodnjega otroštva do tekmovalne zrelosti)
  • Kako postaviti pravo distanco med starši, ki spremljajo treninge (pripeljejo otroka na trening in ga ves čas treninga ne spustijo iz oči) in trenerjevo nedotakljivostjo med treningom (strokovno in pedagoško neodvisnost od laičnih pogledov staršev). Mnenja udeležencev so bila deljena (nekateri zagovarjajo, da starši otroka pripeljejo na trening in treninga sploh ne spremljajo, drugi pa so bili mnenja, da je prisotnost staršev pozitivna, le da je potrebno najti pravi način za sodelovanje med trenerjem in starši.
  • Zanimivo je tudi vprašanje kaj lahko stori trener, ko ugotovi da je ima nek njegov varovanec veliko večje sposobnosti za kakšen drug šport. Pošteno bi bilo, da ga pravilno usmeri.
  • Trenerji pogrešajo tudi več sodelovanja med društvi v občini

To so glavni povzetki zelo pestre razprave. Sprejet je bil predlog, da se s potekom razprave in povzetkom mnenj seznani javnost in institucije v Občini Jesenice. Odpiramo pa tudi možnost, da na temo VZGOJA MLADIH ŠPORTNIKOV izrazite svoja mnenja in poglede tudi preko elektronske pošte. Pišete nam lahko na E mail: zsj.koordinator@siol.net ali na zsj.programi@siol.net.

Okrogla miza je bila zaključena ob 21.00 uri

Zapisal:
Branko Jeršin